Prehrana dojenčka v prvih šestih mesecih življenja

Humano mleko zdravih mater je za dojenčka v prvih šestih mesecih življenja najboljša in najpopolnejša hrana. V prvih mesecih dojenček z materinim mlekom dobi skupaj s tekočino vse potrebne hranilne snovi, ki jih potrebuje za zdravo rast in razvoj. Poleg visokokakovostnih beljakovin in esencialnih maščobnih kislin vsebuje materino mleko tudi zaščitne snovi, ki pomagajo ščititi dojenčka pred okužbami in boleznijo in jih z nobeno še tako kakovostno prilagojeno mlečno formulo ne moremo zagotoviti. 

Materino mleko dokazano zmanjšuje tveganje alergičnih reakcij, bakterijskih okužb (sepsa pri dojenčku, bakterijski meningitis, okužbe sečil…), okužb dihalnih poti, vnetja srednjega ušesa in pomaga preprečevati zaprtje. Znanstvene raziskave so potrdile, da dojenje bistveno zmanjšuje pojavnost prekomerne telesne teže, debelosti in povečanega holesterola kasneje v otroštvu. Nenazadnje je materino mleko lahko prebavljivo, dojenje gradi močno čustveno vez med materjo in dojenčkom in je brezplačna, prenosna in higienska otroška hrana. Edini dodatek, ki ga izključno dojen dojenček v tem času potrebuje, je dodatek vitamina D v obliki kapljic AD3 ali D3, ki jih predpiše pediater.

Ko dojenje ni mogoče, dojenčku ponudimo prilagojeno začetno mlečno formulo, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalno delno prilagojeno mlečno formulo. Prilagojene začetne mlečne formule so zadovoljivo nadomestilo za materino mleko, saj njihova hranilna sestava in energijska vrednost skuša biti čim bolj podobna materinemu mleku.

Prednosti dojenja

Dojenje pa prinaša številne prednosti tudi materam. Dojenje takoj po porodu spodbudi hipofizo k izločanju večjih koncentracij hormona oksitocina, ki spodbuja krčenje maternice in izločanje posteljice, hkrati pa zmanjšuje poporodno krvavenje. Pospeši presnovo matere in na ta način pripomore k naravnemu zniževanju telesne teže po porodu. Zmanjšuje tveganje za raka dojke pred menopavzo in rakava obolenja jajčnikov. Verjetno celo zmanjšuje tveganje za osteoporozo v obdobju po menopavzi. Ne le da dojeni dojenčki manj zbolevajo in so bolj zdravi, da so bolj zdrave in umirjene tudi njihove mame, tudi na okolje ima dojenje pozitiven vpliv, saj zmanjšuje količino odpadne embalaže prilagojenih mlečnih formul in stekleničk. 

V nekaterih primerih pa kljub veliki želji matere in njenemu trudu, da bi dojila, dojenje ni mogoče, ker preprosto nima dovolj mleka, ali pa ji je odsvetovano zaradi zdravstvenih razlogov. V taki situaciji je zelo pomembno, da mati, ki ne more dojiti svojega dojenčka, nima kakršnegakoli občutka krivde, ker je ta neupravičen in je lahko celo škodljiv za njun odnos.

Kako dolgo in kako pogosto dojiti ?

Za uspešno dojenje je pomembno, da z dojenjem pričnemo takoj po porodu. Že v porodni sobi osebje novorojenčka posuši in ga čim prej namesti v stik “koža na kožo” z materjo. Ta stik naj traja, kolikor dolgo je možno, idealno najmanj dve uri po porodu oz. po prvem podoju. Pri prvem telesnem stiku z materjo bo novorojenček pričel sesljati dojko in našel bradavico, kamor se bo prisesal za prvi podoj. Prvi podoj naj traja, dokler novorojenček sam ne neha sesati in izpusti bradavico.

V prvih treh do štirih dneh materino mleko imenujemo kolostrum ali mlezivo, to je gosta rumenkasta tekočina, ki je bogata z imunoglobulini, drugimi beljakovinami, maščobo in v maščobi topnimi vitamini ter minerali. Kolostrum nekateri imenujejo kar “prvo cepivo”. Novorojenčka v prvih dneh dojimo čim pogosteje. Pomembno je, da se novorojenček doji na prvi dojki, dokler spontano ne izpusti bradavice, šele nato mu ponudite drugo dojko. 

Tretji do peti dan po porodu pričnejo dojke izločati prehodno mleko, po dveh do treh tednih pa zrelo mleko. V prvem mesecu novorojenčka pristavimo k prsim vsakokrat, ko to želi, hkrati pa podaljšujmo čas dojenja. Dojenček najmočneje sesa prvih pet minut in takrat popije večino mleka, zato naj dojenje traja 10 do 20 minut. Dojenček mora dojko popolnoma izprazniti, če je ne, mora to dodatno storiti mati sama.

Veliko mater sprašuje, koliko obrokov mora imeti njen dojenček v prvih mesecih. Univerzalnega odgovora ni. Pokazatelj zadostnega vnosa mleka pri izključnem dojenju je število mokrih pleničk, ki jih lahko pričakujemo: 6 ali več na 24 ur. Navadno dojenček v nekaj tednih sam vzpostavi ritem hranjenja s šestimi do sedmimi obroki v 24 urah.

Na tem mestu moramo matere opozoriti, da novorojenček pokaže pripravljenost za hranjenje z vrsto znakov (npr. povečana budnost in aktivnost, hitri očesni gibi, premikanje ustnic, iskanje dojke, pomikanje ročic k ustom, sesalni gibi, zvoki sesanja, tiho oglašanje, nemir, vzdihovanje in jok), ki jih morajo prepoznati in se nanje odzvati. Velja si zapomniti, da jok ni prvi, temveč kasni znak lakote.

Nekateri pa so pravi mali požeruški in so najbolj zadovoljni, če neprestano sesajo. Nič ni narobe, če želijo nekateri novorojenčki sesati do 12- ali večkrat v 24 urah, tako pogosto hranjenje je še vedno normalno in pomaga vzpostaviti in vzdrževati dobro preskrbljenost z mlekom. Tem dojenčkom morajo matere, če ne vzpostavijo sami ritma hranjenja v prvih treh mesecih, pomagati. Svetujemo, da mati poizkuša po dopolnjenem tretjem mesecu postopoma vzpostaviti šest do sedem enakomerno razporejenih obrokov.

Naj vas opozorimo na dojenčke, ki so pravi zaspanci in prespijo več ur med enim in drugim obrokom, pa še tega hitro končajo. Matere morajo pri teh zaspančkih pomisliti, ali nimajo nemara premalo mleka in dojenček zato toliko spi, da varčuje z energijo. O tem naj se pogovorijo s patronažno sestro, ki pride na dom, dojenčka bo stehtala in hitro bo jasno, ali je mleka dovolj.

Izključno dojen dojenček prvih šest mesecev ne potrebuje ničesar drugega (razen dodatka vitamina D3). Materino mleko je njegova hrana in vir tekočine. Zato dojenčkom ni potrebno ponujati vode, še manj čajev. Čaji za dojenčke in majhne otroke niso priporočljivi.