Dnevnik mami Lucije, 2. del: Spoznavanje sveta

Pet mesecev. Če se mi je zdelo, da so se nam kot petčlanski družini prvi štirje meseci odvili v neverjetno umirjenem ritmu, se mi je peti zdel, kot da je spolzel mimo, da ga ne dohajam, da sem tam, pa samo zamižim in sem že v drugem filmu. Ta čudni in na neki način novi občutek me je spremljal polovico zadnjega meseca in želela sem se ga otresti, a nisem vedela, kako. Kar bil je tam nekje. Novi zato, ker se zavestno izogibam stavkoma »Kam pa je šel ves ta čas?« ali »Kdaj pa so otroci tako zrasli?«. Želim biti prisotna tukaj in zdaj, a bolj ko sem si govorila: »Lucija, saj si prisotna v odnosu z otroki, saj si s Filipom vzameta čas za vaju,« bolj nisem vedela, kaj narediti s tem občutkom. 


Pa je mesec naokoli in pred nami september, mesec postavljanja urnikov, in končno se je nad mano posvetila lučka. »Bil je mesec počitnic za otroka in dopusta za moža,« sem pomislila. Bil je mesec napovedanega dopusta, nenapovedanih, a čudovitih družinskih izletov, na hitro dogovorjenih ljubih obiskov. In posledično je bilo manj ritma v mojem urniku in posledično manj rutine, ki mi je tako zelo ljuba – zjutraj prha, zajtrk, zbujanje in urejanje starejših dveh za v vrtec, Hana, ki vse to opazuje na blazini, odhod v vrtec ter potem njen prvi spanec v dnevu in moj jutranji sprehod, ko pospešim korak in se nadiham svežega zraka. Ta rutina je ustrezala obema in ko Hano gledam zadnji teden, opažam, da jo je – rutino – pogrešala tudi ona. Pa dopoldanski mir, da se lahko naspi. 

 

Jutranja rutina s tremi otroki

Čeprav se vsak dan odvije malo drugače, mi je jutranja rutina zares ljuba, in tega sem se zavedela šele, ko je ni bilo več. In mesec se je odvrtel skoraj tako hitro, kot se obrne naša Hana s hrbta na trebuh in spoznava svet. Če je bilo še pred mesecem, mesecem in pol vse bolj statično, je prišel trenutek, ko ni nujno, da Hano najdem tam, kjer sem jo odložila nekaj minut prej. Pri drugem otroku sva ob blazini na tleh namestila veliko ogledalo – zanimivo za dojenčka, ki se opazuje v njem (pa do slabega leta sploh ne ve, da gleda sebe :)), pa tudi za našo prvo punco, Saro, ki je velika ljubiteljica plesa, oblekic, ki se vrtijo, in nastopanja na sploh. Ogledalo so nam izdelali po meri, veliko je 1,5 x 1 m in je uporabno za vse člane – tudi za naju, ko se starejša nagajivca skrijeta za kavč in v prepričanju, da ju ne vidiva, počneta kakšno lumparijo, midva pa vse skupaj vidiva s čisto drugega konca sobe. 1 : 0 za starša :). Čeprav se starejša otroka veliko igrata tudi v otroški sobi, glavnino igre še vedno predstavljata igralna podloga in prostor okrog Hane. Zmagovalna kombinacija – malčica opazuje njuno igro, s svojo prisotnostjo in nasmehom pa razveseljuje tudi njiju.

 

Raziskovanje sveta

Počasi se bo Hana začela plaziti – kot starš nikoli ne veš, kdaj se bodo zgodili ti razvojni, gibalni mejniki, in vsakič znova ugotavljaš, kaj bodo pomenili za družino. Kar je bila zagonetka pri prvi (npr. s spodnjih polic umakniti težke knjige in nastaviti oprijemljive, za dojenčka primerne igrače, skriti kable …), bo zdaj pri dveh razposajenih malčkih čisto nova dimenzija, in mislim, da mi bodo lego kocke in perlice predstavljale največji izziv. Sploh ker je najmlajša od vseh treh tudi najbolj oralen tip otroka in vse, res, čisto vse nosi v usta … No, pa je tu že tema prihodnjega meseca: uvajanje goste hrane. 
Kako čudovito je človeško bitje. Na svet pride povsem nebogljeno, nezmožno skrbi zase. Potrebuje le topel dotik, mleko in spanje. Preteče pet mesecev, pa razmišljaš o organizaciji stanovanja, da bo raziskovanje sveta za te male temne oči čim bolj prijetno, spontano, po meri otroka. Pa se spomniš, da je tako le v varnem zavetju doma (in prilagojenih prostorih), vse drugo je svet, kjer se bo morala, kot vsi pred njo in vsi za njo, naučiti vstajati, padati in pobirati. In ravno zadnje je najpomembnejše v življenju.

 

Lucija je mami dveh deklic in sinčka ter Filipova žena. Vsak mesec bo z vami delila zapis o pestrem družinskem življenju. Pisala bo zapise, ki se navezujejo na materinstvo, čeprav se zaveda, da je pomembno, da je uresničena najprej kot ženska, šele nato kot žena in mami. Velik del njenega življenje predstavljajo tudi glasba in aktivno preživljanje časa v naravi ter dobra kava v kakovostni družbi.

Foto: @aluna.life

 

 

 

Више >
Dnevnik mami Lucije
Dnevnik mami Lucije