Prehrana otroka - od prvega do treh let
Vaš otrok je vse bolj samostojen, razvija se tako telesno kot čustveno. Dojenčki v tem starostnem obdobju pogosto odklanjajo hrano, ki jim jo ponudimo z žlico, in hočejo jesti sami. S tem poudarjajo svojo samostojnost. Zelo pomembno je, da spodbujamo samostojno hranjenje, čeprav bo v začetku večji del obroka končal na slinčku ali tleh kot v malčkovih ustih.
Vaš otrok je vse bolj samostojen, razvija se tako telesno kot čustveno. Dojenčki v tem starostnem obdobju pogosto odklanjajo hrano, ki jim jo ponudimo z žlico, in hočejo jesti sami. S tem poudarjajo svojo samostojnost. Zelo pomembno je, da spodbujamo otrokovo samostojno hranjenje, čeprav bo v začetku večji del obroka končal na slinčku ali tleh kot v otrokovih ustih. Rešitev je preprosta, pri obroku imejte vedno dve žlički, z eno naj je otrok sam, z drugo mu delno pomagajte vi. Tako boste pomirjeni, ker bo glavnina obroka res končala v njegovih ustih.Po dopolnjenem enem letu starosti je čas, da otrok preide postopoma na družinsko prehrano. Med prvim in drugim letom bo otrok razumel ponujeno hrano, kakršno jedo drugi družinski člani, kot znamenje, da sodi k družini. Ne pozabite, otroci posnemajo tisto, kar delamo, in nikoli tistega, kar rečemo!
Spremembe v otrokovem razvoju se kažejo tudi v spreminjanju navad in vedenja pri mizi. Odločen otrok lahko sam odkoraka od mize in nam jasno pove, kaj mara in česa ne. Zato postavite meje, kaj je sprejemljivo, kaj boste pri hranjenju otroka spodbujali in česa ne. S tem boste otroku pomagali pri razvoju samozavesti in čas negotovosti spremenili v čas lepih doživetij in spoznaj.
Pomembno je, da vztrajajte pri rednih obrokih in hkrati spoštujete otrokov tek. Otrok naj ima tri glavne obroke na dan, vmes pa potrebuje še dva ali tri manjše prigrizke. Če na krožniku ostane nekaj hrane, naj vas to ne vznemirja, otrok bo pojedel toliko, da bo potolažil lakoto. Pohvalite ga za tisto, kar je pojedel, nikoli ga ne silite, da mora pojesti vse.
Če je vaš dojenček iz hvaležnega jedca postal izbirčen in neješč otrok, ki se brani jesti, je še toliko pomembnejše, da vztrajate pri rednem prehranjevanju. Če otrok ponujenega obroka ne poje ali ga poje premalo, ne silite vanj že čez eno uro z novim obrokom; mirno počakajte do naslednjega. Pred obrokom pa pazite, da otrok ne bo popil večje količine tekočine, ki mu bo napolnila želodček, in se bo zgodba ponovila. Še tako neješčemu otroku nikoli ne pripravljajte druge jedi, če je ponujeno zavrnil. Počakajte na naslednji obrok, ko bo zagotovo lačen in bo jedel.
