Dojenčkove prve jedi po dopolnjenem 7. mesecu starosti
V sedmem mesecu starosti pričnemo v dojenčkovo prehrano dodajati nekoliko več beljakovin – v obliki mesa. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj v tem obdobju meso predstavlja glavi vir železa v dojenčkovi prehrani.
V sedmem mesecu starosti pričnemo v dojenčkovo prehrano dodajati nekoliko več beljakovin – v obliki mesa. Belo perutninsko in rdeče meso zajca ali žrebička in kasneje teletina so najprimernejše vrste mesa za uvajanje. Perutninsko in zajčje meso sta zaradi kratkih mišičnih vlaken lahko prebavljiva. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj v tem obdobju meso predstavlja glavi vir železa v dojenčkovi prehrani.
Dojenčku enkrat tedensko ponudimo tudi trdo kuhan rumenjak (po možnosti obogaten z omega 3), če seveda v družini ni alergijskih bolezni. Beljaka v prehrano dojenčka ne uvajamo pred dopolnjenim prvim letom starosti. Pri alergijah v družini z uvajanjem jajc (tako rumenjaka kot beljaka) počakamo do dopolnjenega leta starosti.
Ribe so pomemben vir visokokakovostnih beljakovin (esencialne aminokisline), železa in joda. Predvsem mastne morske ribe so dodatno odličen naraven vir omega 3 maščobnih kislin, ki so za dojenčka izjemno pomembne, predvsem za razvoj živčevja. Pregled številnih najnovejših študij (objava: Complementary eating: A Commentary by the ESPGHAN Commete on Nutrition; JPGN 46:99-110; 2008) je pokazal, da uvajanje morskih rib po dopolnjenem 6. mesecu starosti ne povečuje tveganja za alergijo pri dojenih dojenčkih brez alergijsko obremenilne družinske anamneze.
Pomembno pa je, da vsa beljakovinska živila uvajamo postopoma v majhnih količinah (30 do 35 g / obrok), da ne preobremenimo ledvic.
Nova dojenčkova živila (7 mesecev + do 12 mesecev +):
TEKOČINA
Polno dojen dojenček ne potrebuje nobene dodatne tekočine, saj z dojenjem pokrije potrebe organizma po tekočini. Z uvajanjem in postopnim prehodom na mešano prehrano pa dojenčku poleg materinega mleka, ki je glavni vir tekočine, lahko ponudimo tudi dodatno tekočino. V zmernih klimatskih pogojih potrebujejo dnevno najmanj 400 ml dodatnih tekočin (ob ocenjenih 300 do 600 ml vode/dan, kolikor je prejmejo iz mleka in druge prehrane). Tekočino vedno ponudimo po obroku. Najboljša je prekuhana voda (do prvega leta starosti), kasneje lahko prekuhavanje opustimo.
Za dojenčke in male otroke čaj ni priporočljiv. Vsebuje tanine in druge sestavine, ki vežejo železo in druge minerale in s tem zmanjšujejo njihovo biološko učinkovitost. Običajno dodan sladkor povečuje tveganje za razvoj zobne gnilobe (kariesa). Sladkor v čaju lahko zmanjša občutek lakote in zato zmanjša vnos prehransko polnejših hranil. Iz enakih razlogov se odsvetuje tudi uporaba sladkih negaziranih pijač. Rastlinski čaji, kot sta kamilični in zeleni čaj, lahko imajo enako neugoden učinek na absorpcijo nehemskega železa kot drugi čaji. Poudariti pa je potrebno, da doslej še ni dovolj znanstvenih podatkov o varni uporabi različnih rastlin in rastlinskih čajev pri dojenčkih.
Dojenčku enkrat tedensko ponudimo tudi trdo kuhan rumenjak (po možnosti obogaten z omega 3), če seveda v družini ni alergijskih bolezni. Beljaka v prehrano dojenčka ne uvajamo pred dopolnjenim prvim letom starosti. Pri alergijah v družini z uvajanjem jajc (tako rumenjaka kot beljaka) počakamo do dopolnjenega leta starosti.
Ribe so pomemben vir visokokakovostnih beljakovin (esencialne aminokisline), železa in joda. Predvsem mastne morske ribe so dodatno odličen naraven vir omega 3 maščobnih kislin, ki so za dojenčka izjemno pomembne, predvsem za razvoj živčevja. Pregled številnih najnovejših študij (objava: Complementary eating: A Commentary by the ESPGHAN Commete on Nutrition; JPGN 46:99-110; 2008) je pokazal, da uvajanje morskih rib po dopolnjenem 6. mesecu starosti ne povečuje tveganja za alergijo pri dojenih dojenčkih brez alergijsko obremenilne družinske anamneze.
Pomembno pa je, da vsa beljakovinska živila uvajamo postopoma v majhnih količinah (30 do 35 g / obrok), da ne preobremenimo ledvic.
Nova dojenčkova živila (7 mesecev + do 12 mesecev +):
- materino mleko ali prilagojena mlečna formula
- riž, krompir, koruza, proso, pšenica, oves ...
- jabolko, hruška, marelica, melona, banana ...
- korenje, bučke, cvetača, koleraba …
- repično, koruzno/sojino in oljčno olje
- perutninsko meso, zajec, žrebiček
- predvsem mastne morske ribe, bela riba, sladkovodne ribe
- občasno rumenjak
TEKOČINA
Polno dojen dojenček ne potrebuje nobene dodatne tekočine, saj z dojenjem pokrije potrebe organizma po tekočini. Z uvajanjem in postopnim prehodom na mešano prehrano pa dojenčku poleg materinega mleka, ki je glavni vir tekočine, lahko ponudimo tudi dodatno tekočino. V zmernih klimatskih pogojih potrebujejo dnevno najmanj 400 ml dodatnih tekočin (ob ocenjenih 300 do 600 ml vode/dan, kolikor je prejmejo iz mleka in druge prehrane). Tekočino vedno ponudimo po obroku. Najboljša je prekuhana voda (do prvega leta starosti), kasneje lahko prekuhavanje opustimo.
Za dojenčke in male otroke čaj ni priporočljiv. Vsebuje tanine in druge sestavine, ki vežejo železo in druge minerale in s tem zmanjšujejo njihovo biološko učinkovitost. Običajno dodan sladkor povečuje tveganje za razvoj zobne gnilobe (kariesa). Sladkor v čaju lahko zmanjša občutek lakote in zato zmanjša vnos prehransko polnejših hranil. Iz enakih razlogov se odsvetuje tudi uporaba sladkih negaziranih pijač. Rastlinski čaji, kot sta kamilični in zeleni čaj, lahko imajo enako neugoden učinek na absorpcijo nehemskega železa kot drugi čaji. Poudariti pa je potrebno, da doslej še ni dovolj znanstvenih podatkov o varni uporabi različnih rastlin in rastlinskih čajev pri dojenčkih.
Galerija slik
