Kako naj se pravilno prehranjuje vegetarijanka / veganka v času nosečnosti in dojenja?
Nosečnost in dojenje sta obdobji, ko je potreben povečan vnos ne samo energije, temveč tudi kvalitetnih hranil: beljakovin, nekaterih mineralov in vitaminov. Nosečnice in doječe matere, ki uživajo strogo vegetarijansko prehrano (veganska - izključno rastlinska prehrana), morajo biti seznanjene s pastmi / nevarnostmi takega načina prehrane.
Nosečnost in dojenje sta obdobji, ko je potreben povečan vnos ne samo energije, temveč tudi kvalitetnih hranil: beljakovin, nekaterih mineralov in vitaminov. Nosečnice in doječe matere, ki uživajo strogo vegetarijansko prehrano (veganska - izključno rastlinska prehrana), morajo biti seznanjene s pastmi/nevarnostmi takega načina prehrane in je prav, da se o načinu svoje prehrane pogovorijo z ginekologom in kasneje z otrokovim pediatrom, ki jih mora napotiti k ustrezno izobraženemu dietetiku.
Nevarnosti vegetarijanstva oziroma veganstva med nosečnostjo in dojenjem:
Minerali: Vsebnost mineralov v materinem mleku je sicer dokaj stabilna, toda če je bila mati že več let pred nosečnostjo stroga vegetarijanka ali veganka, bo med produkcijo mleka organizem črpal mineralni primanjkljaj iz njenih telesnih zalog, kar ogroža njeno zdravje.
Beljakovine: S strogo vegetarijansko prehrano zaužije mati manjšo količino skupnih beljakovin glede na priporočila. Zaradi nižje biološke vrednosti rastlinskih beljakovin so potrebe nosečnice in doječe matere, ki je stroga vegetarijanka ali veganka, večje. Pomanjkanje beljakovinskega vnosa matere nima neposrednega vpliva na plod in zdravje dojenčka, ima pa lahko velik vpliv na zdravje matere (razgradnja lastnih beljakovin).
Maščobne kisline: Stroga vegetarijanska oziroma veganska prehrana vsebuje manjše količine celokupnih maščob, med katerimi prevladuje večja količina linolne in manjša količina DHA-dokozaheksaenojske maščobne kisline, kot mešana prehrana. Različen prehranski vnos posameznih maščobnih kislin se odraža v sestavi materinega mleka. Esencialne maščobne kisline (EPA-eikozapentaenojska maščobna kislina, DHA-dokozaheksaenojska maščobna kislina, AHA-arahidonska maščobna kislina …) imajo velik biološki pomen tako v prenatalnem obdobju kot tudi med nosečnostjo in v obdobju dojenja. DHA in AHA sta esencilani sestavini strukturnih lipidov možganov ploda in se nahajata izključno v morskih ribah.
Vitamin B12: Glavni vir vitamina B12 so pusto meso, ribe, jajca in delno posneto mleko. Nahaja se samo v beljakovinah živali. Pri milejših oblikah vegetarijanstva, kjer so v prehrano vključena tudi jajca ali mleko ali morske ribe, redko pride do pomanjkanja vitamina B12. Ob strogi vegetarijanski oziroma veganski prehrani (izključno rastlinska prehrana), ki ne vključuje farmacevtskih vitaminskih preparatov, bogatih z vitaminom B12, pa se vedno pojavijo težave zaradi pomanjkanja omenjenega vitamina. Pri dojenčku, hranjenim s takšnim mlekom, lahko pride do resnih zdravstvenih težav (apatija, zmanjšana motorika, hipotonija skeletnih mišic, oslabljeni refleks roženice, težave pri požiranju ter druge hematološke in metabolne motnje, vse do primerov trajne okvare možganov).
Nevarnosti vegetarijanstva oziroma veganstva med nosečnostjo in dojenjem:
Minerali: Vsebnost mineralov v materinem mleku je sicer dokaj stabilna, toda če je bila mati že več let pred nosečnostjo stroga vegetarijanka ali veganka, bo med produkcijo mleka organizem črpal mineralni primanjkljaj iz njenih telesnih zalog, kar ogroža njeno zdravje.
Beljakovine: S strogo vegetarijansko prehrano zaužije mati manjšo količino skupnih beljakovin glede na priporočila. Zaradi nižje biološke vrednosti rastlinskih beljakovin so potrebe nosečnice in doječe matere, ki je stroga vegetarijanka ali veganka, večje. Pomanjkanje beljakovinskega vnosa matere nima neposrednega vpliva na plod in zdravje dojenčka, ima pa lahko velik vpliv na zdravje matere (razgradnja lastnih beljakovin).
Maščobne kisline: Stroga vegetarijanska oziroma veganska prehrana vsebuje manjše količine celokupnih maščob, med katerimi prevladuje večja količina linolne in manjša količina DHA-dokozaheksaenojske maščobne kisline, kot mešana prehrana. Različen prehranski vnos posameznih maščobnih kislin se odraža v sestavi materinega mleka. Esencialne maščobne kisline (EPA-eikozapentaenojska maščobna kislina, DHA-dokozaheksaenojska maščobna kislina, AHA-arahidonska maščobna kislina …) imajo velik biološki pomen tako v prenatalnem obdobju kot tudi med nosečnostjo in v obdobju dojenja. DHA in AHA sta esencilani sestavini strukturnih lipidov možganov ploda in se nahajata izključno v morskih ribah.
Vitamin B12: Glavni vir vitamina B12 so pusto meso, ribe, jajca in delno posneto mleko. Nahaja se samo v beljakovinah živali. Pri milejših oblikah vegetarijanstva, kjer so v prehrano vključena tudi jajca ali mleko ali morske ribe, redko pride do pomanjkanja vitamina B12. Ob strogi vegetarijanski oziroma veganski prehrani (izključno rastlinska prehrana), ki ne vključuje farmacevtskih vitaminskih preparatov, bogatih z vitaminom B12, pa se vedno pojavijo težave zaradi pomanjkanja omenjenega vitamina. Pri dojenčku, hranjenim s takšnim mlekom, lahko pride do resnih zdravstvenih težav (apatija, zmanjšana motorika, hipotonija skeletnih mišic, oslabljeni refleks roženice, težave pri požiranju ter druge hematološke in metabolne motnje, vse do primerov trajne okvare možganov).