Energijske in hranilne potrebe doječe matere

Humano mleko zdravih mater je za dojenčka v prvih šestih mesecih življenja najboljša hrana in ima nenadomestljive prednosti pred drugimi načini hranjenja, saj dojenčku zagotavlja optimalno rast, razvoj in zdravje. Za uspešno dojenje niso vedno dovolj le želja, odločitev matere za dojenje in stimulacija, ki jo izzove samo sesanje dojenčka. Uspešno dojenje je odvisno tudi od drugih dejavnikov, tako genskih kot od starosti in zdravja matere. V tem pogledu je zdrava in uravnotežena prehrana matere med nosečnostjo, ko poteka pospešen prenos hranil od matere k plodu, ki ima prednost pri oskrbi s hranili, in med dojenjem, ko organizem doječe matere zagotavlja energijo za nemoteno in kvalitetno tvorbo mleka (laktacijo) delno iz maščobnih zalog, pridobljenih med nosečnostjo, delno pa iz prehrane doječe matere, zelo pomembna.

Potrebe po energiji so pri doječi materi nekoliko večje kot v času nosečnosti. Mlečne žleze dnevno proizvedejo od 600 ml do 850 ml mleka. Energijska vrednost humanega mleka je 67 kcal/100 ml, kar pomeni, da mora doječa mati v prvih šestih mesecih dojenja dnevno povečati svoj osnovni energijski vnos v povprečju za 500 do 600 kcal na dan. Zadosten vnos energije in hranilnih snovi omogoča nemoteno nastajanje in izločanje mleka, hkrati pa skrbi za zdravje matere. Če je vnos energije, beljakovin, vitaminov in mineralov močno premajhen, organizem črpa potrebe iz materinih zalog, kar lahko ogrozi njeno zdravje. Doječe matere imajo običajno dober apetit in enostavno pokrivajo dodatne energijske potrebe. Vendar velja opozoriti, da v zadnjem času vse več doječih mamic želi prehitro doseči telesno težo in postavo, kakršno so imele pred nosečnostjo. Pri tem se morajo zavedati, da to lahko neugodno vpliva predvsem na sestavo njihovega mleka, saj se iz maščobnih zalog matere v mleko izločajo tudi nečistoče. Stroge shujševalne diete zato v obdobju dojenja odsvetujemo. Doječi mamici priporočamo uravnoteženo (energijskim potrebam prilagojeno) ali zmerno negativno, z izbiro kakovostnih živil raznovrstno mešano prehrano in redno zmerno telesno aktivnost.

Preglednica: Prehranska priporočila za nosečnice in doječe matere v primerjavi s prehranskimi priporočili za odraslo žensko v rodni dobi (DACH, 2000)
 

HRANILA	Odrasla ženska z majhno telesno dejavnostjo	Nosečnost po 4. mesecu	DOJENJE prvih šest mesecev polno dojenje	DOJENJE drugih šest mesecev delno dojenje
Energija (kcal/dan)	2000	+255	+600*	+285*
Energija (MJ/dan)	9.5	+1.1	+2.5	+1.2
Voda (ml)	2270	2700	3100	3100
Beljakovine* *(g/dan)	48	+10 g	+15 g	+15 g
Kalcij (mg)	1000	1000	1000-1200	1000-1200
Železo (mg)	15	30	20	20
Jod (µg)	200	230	260	260
Folna kislina/folat (µg)	400	600	600	600
Vitamin B12 (µg)	3,0	3,5	4,0	4,0

* v odvisnosti od telesne teže ob dojenju (pri večji poporodni teži je energijski dodatek lahko manjši)
** izračun za beljakovine za 60 kg težko žensko

Potrebe doječe matere po ogljikovih hidratih
Potrebe po ogljikovih hidratih so pri doječi materi nekoliko večje kot v času nosečnosti, saj predstavljajo glavno hranilo, ki organizmu zagotavlja energijo. Zato naj doječa mati uživa z ogljikovimi hidrati bogata živila prav v vseh dnevnih obrokih. Prednost v prehrani imajo kakovostni sestavljeni ogljikovi hidrati, ki so bogati s prehransko vlaknino (polnozrnati kruh in moka, žitni kosmiči, testenine, krompir, neoluščen riž, kaše …), pred enostavnimi ogljikovimi hidrati (sladkor, slaščice, sladoledi, čokolada …), ki so hkrati tudi vir skritih maščob. Pomemben vir tako ogljikovih hidratov kot tudi vitaminov in mineralov sta sadje in zelenjava. Svetujemo, da doječa mati uživa prvovrstno sadje in zelenjavo v sveži in prekuhani obliki. Da si zagotovi dovolj vitaminov in mineralov v uravnoteženi dnevni prehrani, naj njena prehrana vsebuje vsaj 300 do 350 g zelenjave in prav toliko sadja. Več kot polovico teh živil naj bo presnih – surovih (solate). Doječim materam svetujemo, da v vsak dnevni obrok vključijo sadje in/ali zelenjavo.

Potrebe doječe matere po beljakovinah in kalciju
Potrebe po beljakovinah in kalciju so med dojenjem prav tako večje kot v ostalih življenjskih obdobjih (nosečnost po 4. mesecu + 10 g beljakovin , v času dojenja + 15 g beljakovin). Zato v vsakodnevni prehrani doječe matere priporočamo dodatno skodelico mleka ali ustrezno količino drugih mlečnih izdelkov (30 g sira, 100 g skute, 180 g jogurta, 50 g kisle smetane ali 150 g sladoleda), ki zagotavljajo pokritje povečanih potreb po kalciju in skupaj z rednim uživanjem mastnih morskih rib (tunina, losos, skuša), pustega mesa ali jajc potrebe po kakovostnih beljakovinah. Z uživanjem dodatnih obrokov morskih rib pa bodo doječe matere pokrile tudi dodatne potrebe po jodu v času dojenja.

Potrebe doječe matere po maščobah
Pomembnejša kot količina maščobe (30 do 35 % energijskih potreb) je v času dojenja kvalitetna sestava maščob. V prehrani priporočamo enako količino nasičenih maščob (pusto meso, manj mastno mleko in mlečni izdelki), enkrat nenasičenih maščob (repično, oljčno, sončnično, koruzno olje) in večkrat nenasičenih maščob, predvsem omega 3 (mastne morske ribe) in omega 6 (sojino olje). Doječa mati naj pazi predvsem na zadosten vnos slednjih (omega 3), ki so pomembne za rast, razvoj psihomotoričnih sposobnosti in ostrine vida pri dojenčku. Pri vegetarijanski prehrani lahko mati zagotovi te maščobe s kvalitetnimi morskimi ribami (vsaj dvakrat tedensko), mešanico kvalitetnih rastlinskih olj (vsakodnevna uporaba oljčnega in sojinega ali repičnega olja) in z avokadom.
Ko govorimo o maščobah, ne smemo mimo opozorila o “skritih maščobah”, ki so predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, polnomastnih sirih, majonezi in slaščicah. Predvsem sladice (piškoti, biskvitno pecivo ...) vsebujejo večje količine za organizem škodljivih “transmaščobnih kislin”, ki nastajajo s pregrevanjem maščobe. Te maščobe lahko imajo kancerogene učinke in zato naj bi jih bilo v zdravi prehrani čim manj.

Potreben vnos tekočine pri doječi materi
Zmotno je mišljenje, da večji kot bo vnos tekočine (predvsem kravjega mleka), več bo mati imela mleka. Osnova materinega mleka je voda, zato so potrebe po tekočini le nekoliko večje. Tako priporočamo, da doječa mati popije 2,5 do 3 litre tekočine na dan (600 ml več od priporočil za odrasle ženske). Potrebe se dodatno povečajo ob intenzivnem potenju ali v vročini. Najprimerneje je piti vodo, negazirano mineralno vodo, nesladkane zeliščne in sadne čaje, nesladkane čaje za dojenje in izjemoma tudi 100-odstotne sadne sokove, ki jih redčimo z vodo. Doječe matere velja opozoriti, da mleko ni tekočina, ampak hranilo, ki ima razmeroma veliko energijsko vrednost, in zato svetujemo zmernost pri uživanju.

Priprava jedi za doječo mater
Jedi naj doječa mati pripravlja s kuhanjem, dušenjem v lastnem soku, praženjem in pečenjem. Hrano naj zmerno soli z jodirano soljo, ker bo tako pokrila povečane potrebe svojega organizma po jodu. Uporaba ostrih začimb ni zaželena. Lahko pa doječa mati pri pripravi jedi uporablja domače dišavnice (peteršilj, drobnjak, timijan, bazilika). Načeloma naj se doječa mati prehranjuje z mešano uravnoteženo prehrano, v katero vključuje vsa živila iz posameznih skupin. Posebnih omejitev glede izbora živil praktično ni. Seveda morajo biti živila prvovrstna, neoporečna, zdrava in čim bolj sveže pripravljena. Doječa mati naj se izogiba predvsem industrijsko pripravljeni hrani, ki vsebuje veliko konzervansov in umetnih barvil, arom, aditivov in nenazadnje skritih maščob in sladkorjev. Zato naj se izogiba sladki hrani in pijači, ki prinaša le veliko energijsko vrednost in premalo kvalitetnih hranilnih snovi, ki jih v obdobju dojenja potrebuje. Odsvetujemo še uživanje oreščkov (orehi, mandlji, lešniki ...) in arašidov, ki so potencialno najnevarnejši alergeni.