Kakšna je »zdrava prehrana« otroka ?

Dobro uravnotežena in energijskim potrebam prilagojena prehrana otroka je osnovnega pomena za njegov zdrav razvoj. Zato vanjo vključite kar se da široko in pestro paleto živil. Sveži, doma pripravljeni obroki iz kakovostnih sestavin (ekološke pridelave) prijetnega videza, vonja in okusa so najboljša izbira za otrokovo prihodnost.

Ogljikovi hidrati so glavna hranilna snov, ki organizmu zagotavlja energijo. V prehrano otroka poleg prvovrstnega sadja in zelenjave vključimo riž, koruzo, testenine, krompir, raznovrstne kosmiče, kruh. Med drugim in petim letom otrokove starosti postopoma uvajamo v prehrano otroka več prehranskih vlaknin, tako da zamenjamo “bele” testenine s polnozrnatimi, oluščen riž z neoluščenim, v prehrano vključimo tudi različne kaše (prosena, ajdova …), polnozrnati, rženi in graham kruh. Zaradi velikih energijskih potreb naj otroci uživajo z ogljikovimi hidrati bogata živila v prav vseh dnevnih obrokih.

Izogibajte se sladkorju in slaščicam, slanim prigrizkom in sladkanim pijačam. Če ne postanejo del otrokovega vsakdana, si jih ne bo želel in ne bo postal sladkosneden. Sladke jedi povzročajo zobno gnilobo, vodijo v prekomerno telesno težo in debelost in povzročajo prebavne motnje. 

Pomemben vir ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralov v polnovredni prehrani otroka sta tudi sadje in zelenjava. Otroci naj uživajo prvovrstno sadje in zelenjavo tako v prekuhani kot v sveži obliki. Da zagotovimo dovolj vitaminov in mineralov v uravnoteženi dnevni prehrani otroka, naj prehrana vsebuje vsaj 3 do 5 porcij zelenjave in 2 do 4 porcije sadja dnevno. Če otrok zavrača zelenjavo v koščkih, jo pripravite v obliki kremnih juh. Otroku, ki ni ljubitelj sadja, okus približajte z naravnimi sokovi brez dodanega sladkorja. Vendar opozorilo ne bo odveč: 125 ml (pol kozarca) soka je enakovredno enemu manjšemu jabolku, zato moramo biti pozorni, da s pretiranim pitjem soka ne vnesemo preveč “prazne” energije.

Beljakovine oskrbujejo organizem z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki so potrebne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin. Potrebe rastočega organizma po beljakovinah se določajo s potrebami vzdrževanja in potrebami rasti. Zato moramo v uravnoteženi prehrani zagotoviti dovolj beljakovin tako živalskega kot rastlinskega izvora: polnomastno mleko* (350 ml/dan) in mlečni izdelki, meso (izbiramo puste kose in vso vidno maščobo odstranimo, pri perutnini odstranimo kožo), ribe, jajca, žita in stročnice (grah, soja, fižol). Pomembno je, da beljakovinska živila razporedimo enakomerno v dnevne obroke.

Maščoba je pomemben vir energije še posebno malčkom in kasneje najstnikom, saj ne zmorejo pojesti takšnih količin drugih hranil (ogljikovi hidrati), ki bi jim zadovoljivo pokrila povečane potrebe po energiji. V uravnoteženi prehrani malčki potrebujemo 30 do 35 odstotkov celodnevnih energijskih potreb v obliki maščob. Maščobe so tudi sestavine celične stene vsake naše celice, nujno potrebne so pri nastanku žolčnih soli, prenašajo v maščobi topne vitamine (A,D, E in K) in so edini vir dveh esencialnih maščobnih kislin (linolne in alfa-linolenske), iz katerih organizem tvori ostale nujno potrebne maščobne kisline.

Že v zgodnji otroški dobi pa obstajajo tesne povezave med prehrano, maščobami v krvi in nastankom sprememb na ožilju. Zato si moramo po dopolnjenem drugem letu otrokove starosti prizadevati za postopno zmanjševanje vnosa predvsem nasičenih maščob in “transmaščob”. Pri tem omejimo maščobo živalskega izvora (svinjska mast, goveji loj, vidna maščoba mesa), jajčni rumenjak otroku ponudimo dva- do trikrat tedensko, postopno prehajamo na delno posneto mleko in mlečne izdelke. V prehrano otroka zato vključimo kakovostno rastlinsko maščobo v obliki olja (oljčno, repično, koruzno, sojino in sončnično olje) ali margarine z dodatkom omega 3 maščobnih kislin. Izredno pomemben vir maščob v prehrani predstavljajo mastne morske ribe (skuša, losos, tuna), saj so bogat vir esencialnih maščobnih kislin. S takšnimi ukrepi bomo pomembno prispevali k varovanju srca in ožilja. Maščobo vključujemo v obroke vedno skupaj z ogljikohidratnimi in beljakovinskimi živili.

Polnomastno mleko*: Razširjen strokovni kolegij za pediatrijo Slovenije je v letu 2004 podal priporočilo, da naj otroci do vstopa v šolo pijejo polnomastno mleko in uživajo polnomastne mlečne izdelke, vendar lahko po dopolnjenem drugem letu starosti počasi preidejo na delno posneto mleko in mlečne izdelke.

Dobro uravnotežena in energijskim potrebam prilagojena prehrana otroka je osnovnega pomena za njegov zdrav razvoj.
prehrana
Vrsta nasveta