Prehrana dojenčka

Nič več samo mleko – dohranjevanje po dopolnjenem 6. mesecu

Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, telesna teža se podvoji. Za nadaljnjo rast počasi potrebujejo več kot le materino mleko.


Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, telesna teža se podvoji. Za nadaljnjo rast počasi potrebujejo več kot le materino mleko ali prilagojeno mlečno formulo.

Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, telesna teža se podvoji. Za nadaljnjo rast počasi potrebujejo več kot le materino mleko ali prilagojeno mlečno formulo. Seveda bo dojenček tudi po šestem mesecu in vsaj do enega leta starosti še vedno dojen, hkrati pa začnemo uvajati ne mlečno mešano prehrano - zelenjavne in sadne, žitne in zelenjavno-mesne kašice, ki bodo postajale postopoma vse gostejše, tako da dojenčka spodbujajo k žvečenju in požiranju.

Po dopolnjenem šestem mesecu je najboljši čas za uvajanje novih živil in goste hrane. Odločno odsvetujemo uvajanje goste hrane pred dopolnjenim 4. mesecem (17. tednom otrokove starosti), saj je prebavni sistem dojenčka še nezrel in se ne more spopasti s sestavljeno hrano. Pri polno dojenih dojenčkih uvajanje novih živil pred dopolnjenim šestim mesecem starosti (26. tednom otrokove starosti) ne prinaša povečanega energijskega vnosa in zato ne izboljša dojenčkove rasti; lahko le nadomesti energijski vnos, ki ga dojenčku nudimo z materinim mlekom, ki je bogato z zaščitnimi snovmi, ki pa jih druga živila nimajo. Zato svetujemo postopno uvajanje novih živil pri dopolnjenih šestih mesecih, saj pri starosti nad šest mesecev samo materino mleko pogosto ne zagotavlja več zadostnega vnosa hranilnih snovi, ki jih dojenček potrebuje. V obdobju dopolnilnega hranjenja moramo pri dojenih dojenčkih več kot 90 % dnevnih potreb po železu pokriti z živili, ki so dober vir le-tega.

ZAČNEMO, KO JE PRIPRAVLJEN DOJENČEK

Če dojenčka v starosti med četrtim in šestim mesecem dobro opazujemo, nam z določenimi znaki sam sporoča, da je pripravljen na postopno sprejemanje goste hrane. Ti znaki so hitra lakota po sicer obilnem obroku, čedalje manjši razmaki med obroki, manj mirne noči, slinjenje ali jok ob pogledu na hrano, žvečenje vsega, kar je v dosegu rok …

V prvih nekaj tednih začetka uvajanja hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje goste hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna in nevtralnega okusa, da se ga bo lažje privadil.


Preglednica: Konzistenca hrane za različne starosti in stopnje razvoja

STAROST
(v mesecih)
REFLEKSI / SPRETNOSTI KONZISTENCA HRANE
0-6 - sesanje in požiranje - tekoča
4-7 - pojav zgodnjega žvečenja,
- povečana moč sesanja,
- premik refleksa davljenja iz sredine proti zadnji tretjini jezika
- tekoča
- pretlačena živila (izjemoma, kadar otrokove individualne potrebe kažejo na potrebo po dopolnilni prehrani)
7-12 - z ustnicami izprazni žličko,
- grizenje in žvečenje,
- stranski gibi jezika,
- premikanje hrane proti zobem
- pretlačena živila,
- drobno narezana živila, ki se dopolnjujejo z družinsko hrano,
- postopen prehod na pet obrokov; trije glavni in dve vmesni malici
12-24 - krožni gibi žvečenja,
- stabilnost čeljusti
- postopen prehod na družinsko prehrano

 


(Hranjenje dojenčkov in malih otrok: Standardna priporočila za Evropsko unijo; prevod. B.Bratanič; 2008)

Ko se odločite, da boste dojenčka pričeli seznanjati z novimi jedmi in njihovimi okusi, si izberite del dneva, ko sta oba z dojenčkom sproščena. Sprva ponudite dojenčku malo jedi na koncu žličke. Večina dojenčkov bo del jedi uspela pogoltniti, del pa jim bo stekel po bradici. Vsak dan ponudimo dojenčku žličko več. Nekaj dni po prvi jedi ponudimo dojenčku drugo jed; če gre vse dobro, čez tri do štiri dni ponudimo tretjo in tako dalje. Ne hitite in ne pozabite, da je v tem obdobju materino mleko še vedno najpomembnejša hrana vašega dojenčka, hkrati pa gosta hrana postaja vse pomembnejši vir hranilnih snovi.